V šestdesetih letih, ko je bil svet zaljubljen v hitrost, svobodo in rock’n’roll, je Ford Mustang že postal simbol ameriških sanj. Bil je več kot avto – bil je življenjski slog. A Ford ni želel očarati le s športnostjo in zvokom motorja. Želel je ponuditi nekaj, kar se je takrat zdelo skoraj nemogoče: televizijo v avtomobilu.
Da, prav ste prebrali. Leta 1965 so pri Fordu razmišljali o tem, kako bi lahko njihovi vozniki in sopotniki gledali televizijo med vožnjo – desetletja, preden so pametni telefoni, YouTube in infotainment zasloni postali del vsakdana.
Ford Mustang in televizor Philco: vizija prihodnosti
V sodelovanju s podjetjem Philco, takratnim pionirjem elektronike (ki ga je Ford celo prevzel), so razvili napravo z imenom Autovision – kompakten 9-palčni televizor, namenjen uporabi v avtomobilu.
Televizor je bil pritrjen na zadnjo stran voznikovega sedeža in je bil prava atrakcija za otroke na zadnjih sedežih. Z gumbi za upravljanje na vrhu zaslona in elegantnim kovinskim ohišjem je bil pravi kos futurističnega luksuza za tisti čas.
Sprva je bil Autovision na voljo v omejeni seriji, v Fordovih salonih v okolici Velikih jezer, nato pa se je pojavil v uradnem katalogu dodatne opreme za Mustang. Cena? 169,95 dolarja – kar bi danes pomenilo približno 1.700 evrov.
Za primerjavo: danes si za to vsoto lahko omislimo pametni televizor z diagonalo večjo od kavča. V šestdesetih pa je bil to statusni simbol naprednih voznikov, ki so želeli nekaj, kar ni imel nihče drug.
Televizija v avtu: genialna ideja, a napačen čas
Čeprav je bil Fordov televizor prava tehnična redkost, ideja ni zares zaživela.
Razlog? Takratna tehnologija je imela svoje omejitve – antene so bile okorne, signal pa se je izgubljal vsakič, ko se je avto oddaljil od oddajnika ali zapeljal skozi tunel. Slika je preskakovala, pojavila se je statika, in čeprav je bilo fantastično videti televizor v avtu, je bil bolj tema za pogovor kot uporabna naprava.
A ideja je preživela. V času, ko so drugi avtomobilski proizvajalci še razmišljali o radiu, je Ford eksperimentiral s premično zabavo, s čimer je tlakoval pot sistemom, ki jih danes poznamo kot infotainment.
Redka najdba za zbiratelje
Danes je Philco Autovision prava zbirateljska redkost. Delujočih primerkov skoraj ni več – katodne cevi so občutljive na tresljaje, frekvence oddajanja pa so se od šestdesetih let povsem spremenile.
Na dražbah se televizorji občasno pojavijo, a cene ostajajo zmerne:
- Na dražbi Mecum (2024) je bil en primer prodan za 251 dolarjev,
- na eBayu so se modeli gibali med 150 in 765 dolarji,
- eden iz leta 1967 pa je bil ponujen celo za 1.445 dolarjev.
Za restavratorje je to nostalgičen dragulj, za tehnološke navdušence pa idealen projekt – mnogi jih danes predelajo v mini infotainment naprave, ki združujejo retro dizajn in sodobno tehnologijo.
Vizionarski Mustang
Čeprav je bil televizor Philco bolj zanimivost kot uporabna naprava, se Ford z njim vpisuje med vizionarje avtomobilske industrije.
Autovision je pokazal, da je znamka že v šestdesetih razumela, da avtomobil ni več le prevozno sredstvo, ampak prostor doživetja.
Danes, ko v vozilih uživamo ob zvoku prostorskih zvočnikov in pretočnih platform, se zdi Fordova ideja iz leta 1965 kot poklon času, ko so inženirji sanjali z odprtimi očmi – in ko je Mustang postal več kot avto. Postal je filmska zvezda na kolesih.
