Limuzina je v današnjem svetu križancev že sama po sebi izstopajoča. In čeprav se tudi sama vse bolj uvrščam k ljubiteljem višjega sedenja in praktičnosti, me je limuzinska Mazda3 na prvi pogled očarala. In bolj ko sem jo spoznavala, bolj mi je bila všeč.
Zunanjost: Prefinjena silhueta, ki vzbuja pozornost
Včasih že na prvi pogled veš, da je nekaj enostavno »prav«, da se vse ujema, da je vse tako, kot mora biti. Takšen občutek me je prešinil, ko sem na parkirišču prvič zagledala limuzinsko Mazdo3. Omrežila me je tako s privlačno silhueto kot tudi skorajda skrivnostno barvo – odtenek Machine Gray zveni sicer nadvse dolgočasno, pa tudi takole na prvo žogo še zdaleč ne bi bil moja prva izbira v Mazdini paleti. Le malokateri lahko prekosi ikonično Soul Crystal Red, ampak tale ima svoj značaj. Kovinsko siv odtenek se v oblačnem vremenu nagiba skoraj proti antracitno sivi, v soncu pa naravnost zažari v srebrnih odsevih.
Ta avto ne kriči – šepeta samozavestno. In to zna biti še bolj opazno.
Notranjost: Zen prestiž za sodobno voznico
Ko sem sedla za volan, sem občutila že znano domačnost. Priznajmo, to je ena izmed lastnosti Mazdinih modelov, ki jo lahko cenimo, hkrati pa je to lahko naš največji očitek. Potniška kabina se med večino modelov ne razlikuje, pa tudi se v zadnjih letih ni bistveno spremenila. Če bi pričakovali razburljive novosti, bomo razočarani, ampak za običajnega kupca, zvestega znamki, pa je na drugi strani to najboljše, kar se lahko zgodi – ob menjavi avtomobila za nov model dobi izboljšano tehnologijo in varnost, za volanom pa ga pričaka okolje, kjer se počuti kot doma. Pri Mazdi se tudi držijo načela »ne popravljaj, če ni pokvarjeno«, zato je potniška kabina premišljeno dodelana, materiali so kvalitetni in dajejo občutek prestiža, kljub odsotnosti preobilice digitalizacije se voznica in potniki počutijo kot v avtomobilu prestižnega razreda. Nekoliko otožno sem se sicer ozrla na sredino armaturne plošče. Tam še vedno počiva precej majhen zaslon infotainmenta, poglobljen daleč proti vetrobranskemu steklu, ki ga upravljamo z gumbom na sredinski konzoli. Toda pozor! Čeprav deluje arhaično, pa skriva čarovnijo.
Naneslo je, da me je prav Mazda3 odpeljala do cilja, ki ga takrat še nisem prav dobro poznala. Ker je bilo vnašanje naslova s pomočjo vmesnika na sredinski konzoli zamudno in dolgotrajno, se mi je zdelo enostavneje kar povezati infotainment s svojim telefonom s pomočjo sistema Android Auto. Ko sem to storila, se je zaslon sredi armaturne plošče nenadoma spremenil v zaslon na dotik. Mehanizma delovanja ne poznam, za moje skromno tehnično znanje je to vendarle preveč, je pa brez dvoma zanimivo in precej izboljša uporabniško izkušnjo, pa čeprav je zaslon nekoliko daleč. Kakorkoli že, povezljivost s telefonom deluje odlično, za nemoteno uporabo mobilne naprave je tu tudi polnilna postaja za brezžično polnjenje, pa še USB-C vhodi. Digitalizacije je s tem ravno prav, za vse ostalo – klima, glasnost zvoka in podobne funkcije – pa so še vedno fizični gumbi.
Motor in vožnja: 2.5-litrski užitek, ki ne zahteva kompromisov
Če sem po začetni očaranosti nad privlačnim videzom in udobjem v potniški kabini vseeno poskušala še nekoliko brzdati svoje občutke, pa sem se po zagonu motorja vendarle vsaj malo zaljubila. Pri Mazdi so resno vzeli staro reklo »no replacement for displacement«. Pod pokrovom motorja sedi 2,5-litrski atmosferski motor, kar je zavidljiva prostornina v času downsizinga in litrskih trivaljnikov vse naokoli. Motor z močjo 140 kW, katerega edino slabo lastnost občutimo enkrat letno ob plačilu cestne takse, deluje uglajeno v vseh vrtljajih in mi zvesto sledi, karkoli hočem od njega – lahko sva umirjena, lahko ga ženem do skrajnosti, nikoli se ne upira in nikoli ne preseneča. Idealen sopotnik, tako ali drugače. Povezan je s samodejnim menjalnikom, ki z motorjem vzorno sodeluje in skoraj neopazno prestavlja za nemoten užitek v vožnji in potovanju. Povprečna poraba okoli 7,5 litra ni ravno idealna, a je še vedno sprejemljiva.
Prostor in praktičnost: Limuzina z dušo in razumom
Pokukajmo še v prtljažnik. Od limuzine sicer ne moremo pričakovati, da bomo prevažali pohištvo, pralne stroje in podobno, ampak vseeno je sprejel presenetljivo količino prtljage. Uradni podatki pravijo, da pogoltne 450 litrov, izkušnje s terena pa potrjujejo, da je v njem dovolj prostora za še tako intenziven nakupovalni izlet ali pa za prtljago za družinske počitnice.
Cena: Dodelana eleganca, ki si jo lahko privoščiš
Med najinim tedenskim druženjem pa je imela Mazda3 še eno presenečenje zame, še en adut v rokavu. Ko sem po nekaj dneh vozniškega udobja in zabave pokukala na cenik, sem doživela še eno presenečenje. Cena vstopnega modela znaša okoli 25.000 evrov, za testno različico pa bi bilo zaradi nekaj več opreme potrebno odšteti približno 33.000 evrov. Za avto, ki s svojim nastopom deluje kot dvakrat dražji.
Mazda3 Sedan ni avtomobil za ljudske množice, pač pa je namenjen tistim, ki vedo, kaj hočejo, ljudem, ki imajo izbran okus in ki znajo ceniti lepe in kakovostne stvari v življenju. Ki se zavedajo, kaj je v življenju pomembno. A kljub temu ostaja cenovno dostopna.
Ta avto ne želi biti vse za vsakogar. Želi biti tisti pravi za tiste prave. Za ženske (in moške), ki iščejo nekaj več: lepoto, kakovost, vozno eleganco in subtilno moč – v enem prefinjenem paketu.
