Kia Sportage je eden tistih avtomobilov, ki so v zadnjih letih naredili največji preskok – ne toliko tehnično kot oblikovno in značajsko. Če je nekoč veljal predvsem za racionalno izbiro v razredu srednje velikih SUV-jev, danes deluje precej bolj samozavestno. Prenova pete generacije tega ne spreminja, ampak nadgrajuje. Ne gre za revolucijo, ampak za premišljeno evolucijo modela, ki očitno ve, komu je namenjen.
Subtilna samozavest
Na prvi pogled Sportage deluje odločno, skoraj nekoliko strogo, a na način, ki mu pristaja. Sprednji del z navpično razporejenimi svetlobnimi elementi in prepoznavnim »tigrovim nosom« jasno sledi novejši oblikovalski smeri znamke. V paketu GT-Line z dodatnimi črnimi detajli in večjimi platišči dobi še nekaj vizualne teže, a celota ostaja uravnotežena. To ni avtomobil, ki bi kričal po pozornosti, je pa dovolj poseben, da ga ne zamenjaš z množico podobnih SUV-jev.
Notranjost in digitalna izkušnja
Za volanom postane jasno, da Sportage svojo energijo usmerja drugam kot v športnost. Notranjost je sodobna, digitalizirana in na prvi pogled zelo urejena. Dva 12,3-palčna zaslona, združena pod ukrivljenim steklom, ustvarjata občutek tehnološke naprednosti, grafika je jasna in pregledna. V praksi pa se pokaže, da uporabniška izkušnja ni vedno povsem intuitivna. Do določenih funkcij prideš nekoliko počasneje, kot bi si želela, tudi zaradi tega, ker je osrednji zaslon postavljen nekoliko dlje od voznika. Zanimiva rešitev je upravljalni panel pod zračniki, ki preklaplja med klimatsko napravo in multimedijo. Na začetku zahteva nekaj privajanja, potem pa se izkaže kot smiselna kombinacija digitalnega in fizičnega upravljanja.
Občutek v kabini je na ravni, ki jo danes pričakujemo od bolje opremljenih modelov tega razreda. Materiali delujejo prijetno, kombinacija umetnega usnja in mikrovlaken v paketu GT-Line pa doda nekaj elegance. Ni vse brezhibno, saj se tu in tam pojavi tudi trša plastika, a celoten vtis ostaja dovolj prepričljiv, da se v avtu počutiš dobro.
Sportage svojo pravo vrednost pokaže pri prostornosti. To je avtomobil, ki je povsem očitno zasnovan z mislijo na družinsko uporabo. Prostora je dovolj tako spredaj kot zadaj, prtljažnik pa s 562 litri osnovne prostornine brez težav zadovolji potrebe vsakodnevnega življenja in tudi daljših poti. Z zlaganjem zadnje klopi se prostor še bistveno poveča, čeprav je del volumna skrit v dvojnem dnu, kar ni vedno najbolj praktično. Kljub temu ostaja občutek, da gre za zelo uporaben in prilagodljiv avtomobil.
Sopotnik skozi umirjeno življenje
Pod motornim pokrovom testnega primerka je deloval 1,6-litrski turbobencinski motor s 180 konjskimi močmi, povezan s sedemstopenjskim dvosklopčnim menjalnikom in štirikolesnim pogonom. Na papirju kombinacija obljublja precej, v praksi pa je karakter precej bolj umirjen. Motor deluje kultivirano in tiho, menjalnik prestavlja gladko in brez sunkov, a celoten pogonski sklop daje prednost udobju pred odzivnostjo. Ko od njega zahtevaš več, zna reakcija nekoliko zamujati, kot da potrebuje trenutek razmisleka, preden se odloči, kaj storiti. To ni avtomobil, ki bi te spodbujal k dinamični vožnji, ampak takšen, ki te umiri.
Podvozje temu sledi. Neravnine dobro blaži, tudi na slabših cestah ohranja občutek stabilnosti in udobja. V ovinkih ostaja zanesljiv, vendar brez ambicij po športnosti. Volan je natančen, a precej lahkoten, z malo povratnimi informacijami, kar še dodatno potrjuje, da je Sportage zasnovan kot udoben potovalnik in ne kot vozniški avtomobil.
Nekaj kompromisov ostaja
Pri vsakodnevni uporabi se pokaže tudi druga plat. Poraba goriva ni med najnižjimi, v praksi se giblje okoli osem do devet litrov na sto kilometrov, odvisno od načina vožnje. To je sprejemljivo, ni pa več posebej konkurenčno. Tudi nekateri detajli opozorijo nase, na primer brezžično polnjenje telefona, ki zna napravo precej segreti. Ni nekaj, kar bi pokvarilo izkušnjo, je pa opazno.
Cena testnega modela z najvišjim paketom opreme in najmočnejšim motorjem se približa 49 tisočakom, kar Sportage postavlja v zgornji del razreda. Res je, da ponuja veliko opreme, štirikolesni pogon in sedemletno garancijo, a hkrati odpira vprašanje, ali nekatere alternative v tem cenovnem razredu ponujajo več ali drugačen karakter.
Pod črto
Kia Sportage danes ni več zgolj racionalna izbira, ampak avtomobil z jasno identiteto. Ni najbolj vznemirljiv v razredu, ne izstopa po vozniški dinamiki in ne prepriča z varčnostjo, vendar ponuja nekaj, kar je za marsikoga pomembnejše. Udobje, prostornost, občutek varnosti in dovolj sodobne tehnologije, da je življenje z njim preprosto.
In prav v tem je njegova največja vrednost. To je avtomobil, ki se ne trudi biti nekaj, kar ni. Namesto tega ponudi mirno, zanesljivo in prijetno okolje za vsakdan. Včasih pa je prav to največ, kar od avtomobila pričakuješ.
