Nemška avtomobilska industrija je med septembrom 2024 in septembrom 2025 izgubila več kot 48.700 delovnih mest, kar pomeni približno 6,3-odstotni upad deleža zaposlitve v sektorju. Po podatkih urada Destatis je bilo ob koncu tretjega četrtletja 2025 v avtomobilski industriji zaposlenih 721.400 oseb, kar je najnižja številka od drugega četrtletja 2011.
Čeprav avtomobilski sektor ostaja drugi največji industrijski delodajalec v Nemčiji — takoj za strojno industrijo, ki zaposluje okoli 934.200 ljudi — njegov upad presega povprečje celotnega industrijskega sektorja. Skupno število delovnih mest v nemški predelovalni industriji se je znižalo za 2,2 %, medtem ko je avtomobilski svet izgubil znatno več.
Središče krize: pritisk na zaposlovanje in proizvodnjo
Ekonomisti opozarjajo, da se izgube delovnih mest ne dogajajo zgolj v proizvodnji vozil, temveč globlje v dobavni verigi – od dobaviteljev z elektronskimi komponentami do specializiranih montažnih linij. Kot je komentiral Cyrus de la Rubia iz Hamburg Commercial Bank, “podaljšana recesija v industriji se jasno odraža v trendih zaposlovanja”.
Razlogi za ta trend so večplastni: pred vsemi izstopajo visoki uvozni carinski pritiski, močna konkurenca kitajskih proizvajalcev električnih vozil, pomanjkanje čipov in visoki stroški energije. Vse to je pritisnilo na konkurenčnost nemških avtomobilskih znamk in zmanjšalo njihovo sposobnost za ohranjanje obsega proizvodnje in zaposlitve.
Kaj to pomeni za Evropo in za prihodnost
Z upadom zaposlovanja v avtomobilski industriji, ki tradicionalno velja za eno izmed gonilnih sil nemškega gospodarstva, se odpira vprašanje o strateški prihodnosti proizvajalcev. V luči prehoda na električna vozila in digitalizacijo proizvodnje je prilagodljivost vedno bolj ključna — tako za znamke avtomobilov kot za dobavitelje.
Nemčija bo morala pri tem najti ravnovesje med inovacijami, nižanjem stroškov in ohranjanjem delovnih mest, če želi ostati vodilna v avtomobilskem sektorju. Spremembe, ki jih prinašajo elektrifikacija in globalna konkurenca, kažejo, da bo naslednjih nekaj let ključnih za spremljanje, ali se obeti za industrijo izboljšujejo ali nadaljujejo v smeri stagnacije.
