Kopenhagen me vedno znova preseneti. Ko se je letalo začelo spuščati proti letališču, se je skozi okno pogled odprl na mesto, ki je videti, kot da ga je nekdo narisal s šestilom: popolno simetričen urbanizem, kanali, čistina prostora, ritem med človekom in pokrajino. A tisto, kar je v trenutku vzelo pozornost, niso bile ulice — bile so vetrnice. Nepregledna polja vetrnic, na kopnem in na morju, razporejene kot mehanski cvetovi vetra.
Danska ni le zavezana obnovljivim virom energije. Danska živi z njimi.
Tu, kjer veter ni le vremenska danost, ampak gospodarska in kulturna identiteta, je Nissan predstavil tretjo generacijo Leafa, modela, ki je postal prvi električni avto množične proizvodnje, ki je dočakal tri generacije.
Kopenhagen – Pariz severa
Predstavitev Leafa je bila obenem priložnost za ponovno srečanje s kolegicami žirantkami WWCOTY, saj je Nissan dogodek organiziral izključno za avtomobilistične novinarke, ki smo članice žirije Svetovni avto leta po izboru žensk.
Ko sva s hrvaško kolegico Ines Jelušić pristali in se skupaj odpeljali v Nordhavn, je bilo jasno, zakaj je Nissan za predstavitev novega Leafa izbral prav Kopenhagen. Nordhavn ni le četrt — je laboratorij trajnostne urbanistike, kraj, kjer tehnologija, arhitektura in narava dihajo hkrati. Že med kratkim sprehodom pred hotelom sem ujela pogled na offshore vetrnice, ki se vrtijo tik ob obali. Neviden veter, ki poganja ta del Evrope, je bil tiste dni tudi stalni spremljevalec naše poti.
Nissan nama je prijazno omogočil zgodnejšo nastanitev v Fairfield by Marriott, zato sem si lahko privoščila krajši izlet po okolici. Nordhavn na prvi pogled deluje futuristično, a hkrati izjemno človeško. Svetle fasade, steklene površine in čiste linije, prepletene z zelenimi žepi in neokrnjeno obalo. Le nekaj metrov od hotela stoji velika okrogla stavba, kot arhitekturni svetilnik med pristaniškimi toni — vizualno popolna uvodna kulisa v Nissanovo zgodbo o električni prihodnosti. Soseska je oblikovana kot odprti eksperiment: kako združiti urbano življenje, tehnologijo in naravo v harmonično celoto. Moje raziskovanje enega najsodobnejših predelov danske prestolnice je sicer precej kratko, saj me močan veter kaj hitro prežene nazaj med štiri stene.
Leaf in večer nad mestom
Večerni program v Code Node je bil prva poglobljena predstavitev tretje generacije Leafa. In čeprav pogosto slišimo, da so tehnične predstavitve bolj stvar parametrov kot občutkov, je Nissan uspešno dokazal, da se lahko tehnologija razlaga tudi skozi človeško, izkustveno prizmo.
Članice žirije WWCOTY namreč – kot ženske – avtomobile ocenjujemo drugače. Morda bolj subtilno, morda bolj celostno. Zagotovo pa skozi vprašanje: “Kako bo ta avto živel z mano?”
Nova generacija Leafa stoji na platformi CMF-EV, enaki kot Ariya. To pomeni nižje težišče, več stabilnosti in bolj umirjeno vožnjo, kar ženske pogosto prej zaznamo — saj varnost, zanesljivost in udobje niso abstraktni podatki, temveč občutki, ki zaznamujejo vsako vožnjo.
Dve baterijski različici, 52 in 75 kWh, ponujata doseg do 622 kilometrov, kar je v razredu kompaktnih crossoverjev izjemno. Aerodinamični koeficient 0,25 daje Leafu novo učinkovitost, močnejša 218-kilovatna različica pa poskrbi, da je avto hkrati prijazen in dovolj živahen.
Digitalna notranjost z dvema 14-palčnima zaslonoma ter Google Maps in Assistantom deluje intuitivno, mehko. Ne zahteva prilagajanja. Preprosto — sodeluje.
Vse to pa spremlja še ena zgodba: Leaf kot del energetskega ekosistema. Nissan je predstavil tehnologiji Vehicle-to-Home in Vehicle-to-Grid, pri katerih avto postane mobilna baterija, ki lahko napaja dom ali stabilizira omrežje. Tehnika, ki presega avtomobil — in prinaša občutek varnosti, ki ga ženske pogosto cenimo najgloblje.
Ko pokažejo evolucijo dizajna — od pionirske prve generacije do današnje zrele crossover silhuete — je očitno, da je Leaf odrasel. Ne dokazovanju. V identiteto.
Naslednje jutro: vožnja skozi danski veter
Z Ines sedeva v turkiznega Leafa in se odpeljeva po načrtovani poti, ki jo je Nissan pripravil za nas. Iz mestne svetlobe v zelene predmestne tone, nato mimo obale in čez odprte poti, ki jih veter tako rad preizkuša.
Vozna dinamika je presenetljivo umirjena. Leaf kljub sprednjemu pogonu deluje zelo zanesljivo, asfalt pa tistega dne prekinjajo mokri, srebrni odsevi, zaradi katerih še bolj cenim njegovo predvidljivost.
Ustaviva se ob tradicionalnem mlinu na veter — drobna simbolika, ki povezuje preteklost in prihodnost energije. Sprehodi mimo danskih lesenih hišk in tišine ravnic ustvarijo občutek, da avto pripada temu prostoru: vetru, svetlobi, minimalizmu.
Villa Mori: japonski dotik sredi danske tišine
Sredi gozda se pojavi Villa Mori, arhitekturni biser, ki ga tu ne bi pričakoval. Kot da bi nekdo japonski zen prenesel v dansko pokrajino. Ob vstopu se sezujemo — spoštljivo, v tišini, kot droben obred čistosti.
Kosilo, sestavljeno iz japonskih kanapejev, je preprosto in izbrušeno, prostor pa izžareva spokojnost, čeprav nas je bilo v njem kar nekaj: ženske iz različnih držav, različni glasovi, isti navdih.
Tukaj nam Nissan predstavi svoj energetski ekosistem. Leaf, pravijo, lahko z napajanjem doma v času izpada elektrike postane tiha rezerva, v vsakdanjem življenju pa varčna pomoč gospodinjstvu.
Pred vilo sta razstavljena Leafa prve in druge generacije. Ko ju opazujem, se mi zdi, kot bi gledala družinsko fotografijo — evolucijo, ki se v tretji generaciji zaokroži v samozavest.
Goščava, svetloba in turkizni Leaf ustvarijo skoraj filmsko kuliso. Po fotografiranju se z Ines odpeljeva kar proti letališču, saj se še isti večer vračava domov.
In prav zadnji prizor tega potovanja ostane v meni najmočneje: ko letalo doseže potovalno višino, se nad oblaki odpre ozek pas žareče svetlobe — zadnji pozdrav sonca. Fotografiram in takoj vem, da slike nikoli ne bodo ujele tiste tihe veličine.
Veter, ki poganja prihodnost
Leaf je poseben električni avto. Ne le zato, ker je bil prvi množični električni model, ki je sploh dočakal tretjo generacijo. Poseben je zato, ker je postal del širše zgodbe: zgodbe o energiji, o trajnosti, o tem, kako tehnika lahko postane prijazna.
V Kopenhagnu, kjer veter določa ritem življenja, je Leaf našel svoje popolno okolje.
In me, ženske iz žirije WWCOTY, smo v njem našle nekaj, kar presega podatke: občutek, da prihodnost mobilnosti ni le hitra — je tudi tiha, mehka in neprisiljeno lepa.
