Moč japonskih avtomobilskih znamk na trgu električnih vozil vidno upada, medtem ko kitajski proizvajalci prevzemajo vodilno vlogo. Da bi izpolnili stroge evropske predpise o emisijah CO₂, se japonske znamke zdaj povezujejo s kitajskimi partnerji, ki so v zadnjih letih postali sinonim za tehnološko naprednost, množično proizvodnjo in cenovno dostopnost.
Če proizvajalec ne doseže dovoljenega povprečja emisij CO₂, ga Evropska komisija kaznuje s 95 evri za vsak presežen gram CO₂, pomnoženim s skupnim številom prodanih vozil. Rezultat so lahko večmilijonske globe, ki bi lahko močno prizadele dobičkonosnost podjetij.
Vendar zakonodaja omogoča tudi t. i. »združevanje ogljičnih kreditov« (pooling) – sistem, v katerem lahko proizvajalci, ki presegajo cilje, svoje »presežke« prodajo drugim, ki ciljev ne dosežejo. To postaja vse pogostejša praksa med japonskimi znamkami.
Nissan in Mazda iščeta pomoč na Kitajskem
Ker prodaja električnih vozil na evropskih trgih še vedno ne dosega pričakovanj, so proizvajalci, kot sta Nissan in Mazda, prisiljeni poiskati zavezništva s kitajskimi partnerji, da bi dosegli skupne emisijske cilje.
Nissan sodeluje s kitajskima proizvajalcema Dongfeng in BYD – slednji je postal svetovni vodilni proizvajalec električnih in priključnih hibridov. Nissan hkrati posodablja svojo električno ponudbo z novimi modeli: po prenovljenih Micri in Leafu prihajata še električni Juke in mestni model segmenta A, zasnovan na Renaultu Twingu.
Kljub širitvi ponudbe prodajni rezultati še ne dosegajo ciljev, zato Nissan razmišlja o dodatnih ukrepih za zmanjšanje emisij, če bo izpolnjevanje standardov ogroženo.
Mazda se je sprva pridružila emisijskemu zavezništvu s Teslo, zdaj pa sodeluje s svojim kitajskim partnerjem Changanom. Skupaj razvijata novo električno družino modelov, med njimi Mazdo 6e in CX-6e, ki bosta znamki omogočili vstop v novo električno obdobje.
Sprememba paradigme: iz Tokia v Peking
Dogajanje razkriva globoko spremembo v svetovnem avtomobilskem ravnovesju. Japonske znamke, ki so desetletja postavljale standarde učinkovitosti in zanesljivosti, zdaj sledijo svojim kitajskim tekmecem, ki so prevzeli pobudo v razvoju električne mobilnosti in od kitajskih partnerjev kupujejo ogljične kredite, da bi se izognili večmilijonskim kaznim in ohranili konkurenčnost v Evropi.
To je simbolična slika nove dobe: svetovno središče avtomobilizma se je preselilo v Azijo. Japonska znamke ne narekujejo več pravil, temveč jim sledijo, medtem ko Kitajska samozavestno vodi prihodnost električne mobilnosti – tudi v Evropi.
