Uporaba mobilnega telefona med vožnjo je že dolgo eden največjih virov vozniške nepozornosti. A medtem ko so vozniki še pred nekaj leti brez večjih skrbi telefonirali z mobilnikom v roki in klicem na zvočniku, evropske države danes pravila hitro zaostrujejo. V nekaterih državah je kaznivo že to, da se voznik med čakanjem na semaforju dotakne zaslona telefona, tudi če je ta nameščen v nosilcu.
Tudi v Sloveniji zakonodaja ni več posebej prizanesljiva. Po spremembi Zakona o pravilih cestnega prometa iz leta 2021 znaša kazen za uporabo telefona med vožnjo 250 evrov in tri kazenske točke. Policija in Agencija za varnost prometa ob tem opozarjata, da že kratek pogled na zaslon bistveno podaljša reakcijski čas voznika in poveča možnost nesreče.
Da je meja med »samo za trenutek« in prekrškom v praksi zelo tanka, sem pred nedavnim spoznala tudi sama.
Pred nekaj tedni sem se peljala po Celovški cesti v Ljubljani, ko so policisti opazili, da med vožnjo v roki držim telefon. Ni šlo za tipkanje sporočila ali brskanje po družbenih omrežjih, telefon sem preprosto držala v roki. A to je bilo dovolj, da so me ustavili in mi izrekli globo.
Policist mi je ob tem pojasnil, da je že samo držanje telefona problematično zato, ker mora imeti voznik ves čas obe roki pripravljeni na volanu, da lahko v vsakem trenutku hitro odreagira in odvrti volan. Argument na prvi pogled zveni logično, hkrati pa odpira precej širše vprašanje o tem, kaj vse vozniki med vožnjo dejansko počnejo. Marsikdo med vožnjo je sendvič, pije kavo, kadi ali sega po predmetih v avtomobilu – pa čeprav tudi pri teh opravilih ena roka pogosto ni na volanu. Seveda se večina naštetih ravnanj res ne ujema z vožnjo, ampak včasih ni težava teh motilcev v fizični oviri, ki jo predstavljajo vozniku.
Ob tem se vse bolj odpira vprašanje, kje pravzaprav leži največja nevarnost: v fizično »zasedeni« roki ali v mentalni distrakciji. Stroka namreč že dolgo opozarja, da je lahko pogovor med vožnjo – tudi prek prostoročnega sistema – za možgane precejšnja obremenitev. Voznik sicer gleda cesto in ima obe roki na volanu, a del pozornosti vseeno namenja pogovoru. Nekatere raziskave celo kažejo, da lahko intenziven telefonski pogovor reakcijski čas podaljša skoraj podobno kot uporaba telefona v roki.
A zakonodaja se za zdaj večinoma osredotoča predvsem na fizično uporabo naprave. V Španiji je kaznivo že upravljanje telefona, nameščenega v nosilcu, in to tudi med čakanjem na semaforju. V Združenem kraljestvu lahko voznik kazen dobi že za kratek dotik zaslona, Nizozemska pa uporablja posebne kamere za zaznavanje uporabe telefonov med vožnjo.
Do zanimivega preobrata pa je prišlo v začetku lanskega leta, ko je slovensko Vrhovno sodišče razveljavilo nižjestopenjsko sodbo in odločilo, da zgolj držanje telefona v roki še ne pomeni nujno prekrška, če ni dokazana dejanska uporaba naprave. Toda praksa na cesti kaže, da policisti pri nadzoru postajajo vse strožji, predvsem zaradi vse slabše prometne varnosti in vedno več distrakcij za volanom.
Dejstvo je, da takšni in drugačni motilci in vožnja ne sodijo skupaj, pa tudi niso vredni, da zaradi kave, sendviča ali telefona ogrožamo sebe in druge. Obenem pa je 250 evrov preveč, da bi preizkušali svojo srečo in tvegali, da policist, ki nam bo izrekel globo, ne tolmači zakona tako kot v omenjeni presedenčni sodbi, izid dolgotrajne sodne bitke pa je negotov.
Primer, ki je odprl razpravo o »držanju« telefona
Na Vrhovnem sodišču je odmeval primer poklicnega voznika tovornjaka, ki mu je policist zaradi držanja mobilnega telefona med vožnjo izdal plačilni nalog v višini 250 evrov in tri kazenske točke. Voznik je vložil zahtevo za sodno varstvo, a jo je okrajno sodišče na Ptuju zavrnilo ter mu naložilo še plačilo sodne takse. Enako odločitev je nato sprejelo tudi Višje sodišče v Mariboru.Primer je dobil nov preobrat, ko je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Opozorila je namreč, da vozniku ni bila dokazana dejanska uporaba telefona med vožnjo, ampak zgolj to, da je telefon držal v roki. Po njenem mnenju se zato postavlja vprašanje, ali je vsako kratkotrajno držanje predmeta v roki med vožnjo res mogoče avtomatično šteti za prekršek. Kot neživljenjsko je ocenila razlago, po kateri bi bil problematičen že vsak trenutek, ko voznik eno roko umakne z volana – ne glede na to, ali gre za telefon, pijačo ali kak drug predmet.
Primer je leta 2023 prišel pred vrhovne sodnike, odločitev pa so sprejeli septembra lani. Razprava je odprla širše vprašanje, ali je bistvo prometne varnosti predvsem v fizičnem držanju telefona ali v dejanski distrakciji voznika.
