Zakaj električni avtomobili redijo? Raziskava opozarja na nenavaden stranski učinek elektromobilnosti

Električni avtomobili so v zadnjih letih postali stalnica na evropskih cestah, a razprave o njih se še vedno pogosto vrtijo okoli iste teme – polnilne infrastrukture. Medtem ko vozniki električnih vozil vsakodnevno nabirajo kilometre brez večjih težav, imajo številni vozniki bencinskih in dizelskih avtomobilov še vedno občutek, da je javnih polnilnic premalo in da je uporaba električnega avtomobila v praksi precej bolj zapletena, kot v resnici je.

Predsodke imajo le vozniki bencinskih avtomobilov

Nova raziskava nemške zavarovalnice DA Direkt kaže prav to: največ pomislekov glede polnjenja imajo prav tisti, ki električnega avtomobila sploh ne vozijo.

Kar 65 odstotkov voznikov klasičnih avtomobilov meni, da je polnilna infrastruktura slaba oziroma nezadostna, medtem ko enako meni le 29 odstotkov voznikov električnih vozil. Razlika je precejšnja in kaže predvsem na to, da se percepcija elektromobilnosti pogosto razlikuje od dejanskih uporabniških izkušenj.

To sicer ne pomeni, da so vozniki električnih avtomobilov povsem zadovoljni. Le dobra tretjina vprašanih infrastrukturo ocenjuje kot res dobro, kar pomeni, da je prostora za izboljšave še precej – predvsem pri hitrosti polnjenja, številu hitrih polnilnic in enostavnosti uporabe.

Čas polnjenja ostaja največja razlika

Če je pri avtomobilih z motorji z notranjim zgorevanjem obisk bencinskega servisa opravljen v nekaj minutah, električni avtomobili zahtevajo nekoliko drugačen način razmišljanja. Polnjenje pač ni tako hitro kot točenje goriva, zato se morajo vozniki navaditi drugačnega ritma potovanj.

Zanimivo je, da večina voznikov električnih avtomobilov s tem nima večjih težav. Velik delež jih kot povsem sprejemljiv ocenjuje postanek do 20 minut, če v tem času pridobijo približno 200 kilometrov dosega. Nekateri brez težav sprejemajo tudi polurni postanek.

Precej manj potrpežljivi so vozniki bencinskih in dizelskih avtomobilov. Skoraj polovica jih meni, da je deset minut zgornja meja sprejemljivega čakanja pri polnjenju avtomobila. Razlika lepo pokaže, kako močno na dojemanje vplivajo navade – kdor je navajen nekajminutnega postanka na bencinski črpalki, električno mobilnost še vedno dojema precej drugače kot nekdo, ki jo uporablja vsak dan.

Med polnjenjem največkrat – jemo

Raziskava je razkrila še eno zanimivo podrobnost sodobne elektromobilnosti: čas polnjenja vozniki pogosto izkoristijo za hrano. Vsak drugi anketirani voznik električnega avtomobila je povedal, da med polnjenjem poseže po prigrizku ali obroku.

Približno tretjina čas izkoristi za nakupovanje, nekateri počivajo ali celo zadremajo, zelo malo pa jih med čakanjem izbere telesno aktivnost.

Pri DA Direkt so se ob tem poigrali celo z izrazom »ladepositas«, nekakšno kombinacijo nemških besed za polnjenje in debelost. Njihovi predstavniki opozarjajo, da lahko dolgotrajno posedanje v avtomobilu in prigrizki med polnjenjem dolgoročno vplivajo tudi na telesno težo, predvsem če vozniki posegajo po hitri in kalorični hrani.

Nepregledne cene in aplikacije ostajajo težava

Čeprav je mreža polnilnic vse bolj razvita, uporabnike še vedno motijo predvsem nepregledni sistemi plačevanja. Veliko ponudnikov zahteva uporabo lastnih aplikacij ali naročniških paketov, enostavno plačilo z bančno kartico pa še vedno ni samoumevno.

Prav nepregledne cene in različni načini obračunavanja stroškov so za številne voznike eden največjih minusov trenutne elektromobilnosti. Hkrati si veliko uporabnikov želi več hitrih polnilnic, predvsem ob avtocestah in na bolj obremenjenih poteh.

Električni avtomobili so tako očitno že dovolj zreli za vsakodnevno uporabo, a prehod na elektromobilnost še vedno ni odvisen le od tehnologije avtomobilov. Veliko vlogo igrajo tudi uporabniška izkušnja, občutek enostavnosti in predvsem to, koliko zaupanja vozniki sploh imajo v sistem.

Pusti komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja