Evropa se vse hitreje premika proti električni prihodnosti, a tempo te tranzicije je odvisen od denarja in od državnih ukrepov. To razkriva nova analiza Združenja evropskih proizvajalcev avtomobilov (ACEA), ki ugotavlja, da brez finančnih spodbud električna vozila še dolgo ne bodo dostopna širšemu krogu kupcev.
Kljub rasti prodaje in vse širši ponudbi električnih modelov je delež električnih avtomobilov med novoregistriranimi vozili še vedno prenizek. Najbolj izrazito sledi razmerju med tržnim deležem in BDP-jem na prebivalca: tam, kjer je kupna moč visoka in so subvencije stabilne, električni avtomobili postajajo množični. Kjer tega ni – stagnacija.
Razlika med bogatimi in revnejšimi članicami EU se povečuje
Na Danskem sta kar dve od treh novih vozil električni, na Nizozemskem in Finskem približno eno od treh. V državah z nižjim BDP-jem – denimo na Hrvaškem, v Romuniji ali Bolgariji – pa je delež električnih avtomobilov pogosto pod 7 odstotkov.
»Brez ukrepov za zmanjšanje cenovne razlike med električnimi in klasičnimi vozili obstaja nevarnost, da bo zeleni prehod postal privilegij bogatejših držav,« opozarja ACEA.
Analiza združenja jasno pokaže: dostopnost je temelj prehoda. Tudi najboljša polnilna infrastruktura in najširša ponudba modelov ne zadoščata, če električni avtomobili ostajajo cenovno nedosegljivi.
Raj za električna vozila: Danska, Nizozemska, Finska
Najrazvitejši trgi EU, kjer povprečni BDP presega 40.000 evrov na prebivalca, imajo povprečni tržni delež električnih vozil kar 30 odstotkov. Danska vodi z 63,8 odstotka, sledita Nizozemska (35 odstotkov) in Finska (34,2 odstotka). Tudi v Nemčiji (17,7 odstotka) in Franciji (17,6 odstotka) je delež nad povprečjem EU. Vse to kaže, da so ključ do uspeha kupna moč, ustrezna infrastruktura in stabilni državni programi.
Države z nižjim BDP: o tempu odločajo spodbude
V državah z nižjim do srednjim BDP-jem (do 40.000 evrov na prebivalca) je povprečni delež električnih vozil manj kot 7 odstotkov. Portugalska je svetla izjema z 20,2-odstotnom deležem električnih vozil kljub zmernim dohodkom. A večina vzhodnoevropskih držav močno zaostaja: Slovaška (4,4 odstotka), Bolgarija (4,7 odstotka), Poljska (5 odstotkov), Hrvaška (0,9 odstotka).
Slovenija med pozitivnimi primeri: nove spodbude in 89-odstotna rast
Slovenija je avgusta 2025 uvedla novo shemo subvencij v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
Z 9,2 milijona evrov proračuna spodbuja nakupe električnih vozil:
- 7.200 € za nova vozila do 35.000 evrov,
- 6.500 € za kombije do 45.000 evro,.
- 4.500 € za vozila do 55.000 evrov.
Družine s tremi ali več otroki lahko uveljavljajo še dodatne ugodnosti. Rezultat spodbud je povečanje registracij električnih vozil v letu 2025 za 89 odstotkov , tržni delež pa se je dvignil na 10 odstotkov.
Uspešne zgodbe: Poljska, Španija in Portugalska
Poljska
Program NaszEauto, z 1,6 milijarde zlotov proračuna, je sprožil eksplozijo povpraševanja – registracije so se povečale za 106 odstotkov. Kupci prejmejo do 9.400 evrov skupne podpore, če ob nakupu oddajo staro vozilo in spadajo med gospodinjstva z nižjimi prihodki.
Španija
Program MOVES III je razširjen na 1,7 milijarde evrov in ponuja do 7.000 € za nova električna vozila pod 45.000 € (brez DDV). Prodaja električnih avtomobilov se je povečala za skoraj 90 odstotkov, tržni delež pa zrasel na 8,4 odstotka.
Portugalska
Kupci vozil do 38.500 € dobijo 4.000 € povračila, dodatno pa še oprostitev davka na registracijo in letnega davka.
Za podjetja velja 100-odstotni odbitek DDV za vozila do 62.500 €. Tržni delež električnih vozil se je povzpel na 21,4 odstotka.
S krčenjem proračunov se rast ustavi
Primer Francije in Belgije dokazuje, kaj se zgodi, ko država zmanjša finančno podporo. Francija je proračun za eko-bonuse skrčila z 1,5 milijarde na 500 milijonov evrov, kar je povzročilo padec povpraševanja in stagnacijo tržnega deleža (18,2 odstotka). Belgija je ukinila subvencije v Flandriji, s tem pa se je rast trga upočasnila na 12,4 odstotka.
Subvencije niso strošek, ampak naložba
Izkušnje evropskih trgov jasno kažejo: državne spodbude so ključne za hitrost električne tranzicije. Kjer so programi stabilni in predvidljivi, kupci zaupajo in trg raste. Ko jih ukinejo, prodaja pade.
Prehod na električno mobilnost bo uspešen le, če bo dostopen vsem, ne le bogatejšim slojem. Kot zaključuje ACEA: »Subvencije niso strošek, temveč naložba v trajnostno mobilnost in prihodnost evropske avtomobilske industrije.«
