Omejitev hitrosti na 120 km/h na odsekih nemških avtocest, kjer trenutno še ni omejitev, bi lahko zmanjšala število smrtnih prometnih nesreč za približno tretjino.
Do tega zaključka je prišla ekonomistka Maike Metz-Peeters z univerze Ruhr v Bochumu, njena študija pa je bila objavljena v reviji Transportation Research Part A: Policy and Practice.
Povsem nov podatkovni nabor
Kot navaja revija HAK, analiza temelji na podatkih iz let 2017–2019 in upošteva razmere na cestah, gostoto prometa, vremenske pogoje ter regionalne dejavnike.
Meitz-Petersova pojasnjuje, da je morala za analizo najprej ustvariti povsem nov podatkovni nabor: »Ker prej ni bilo ustreznih podatkov za takšno analizo, sem sestavila popolnoma nov niz podatkov iz različnih virov. Prej ni obstajalo nič primerljivega,« je povedala za EurekAlert.
Za analizo podatkov je raziskovalka uporabila sodobno metodo vzročno-posledičnega strojnega učenja, imenovano Causal Forests. Ta metoda temelji na klasičnih pristopih strojnega učenja in omogoča ocenjevanje vzročnih učinkov pod določenimi predpostavkami.
»Preprosto povedano, algoritem išče cestne odseke, ki so si po relevantnih značilnostih čim bolj podobni, in se razlikujejo le v tem, ali imajo omejitev hitrosti ali ne,« pojasnjuje Meitz-Petersova.
Omejitev bi še posebej koristila na uvozih in izvozih
Ker se odseki z omejitvijo in brez nje sistematično razlikujejo, primerjava nikoli ni popolna. Zato študija temelji na predpostavki, da so odseki z omejitvijo hitrosti v povprečju nevarnejši od primerljivih odsekov brez nje – kar pomeni, da bi brez uvedene omejitve na teh mestih prišlo do še več nesreč.
»Značilnosti, ki bi lahko kršile to predpostavko – na primer dejavniki, ki bi privedli do uvedbe omejitve, čeprav so povezani z bolj previdnim vedenjem in manjšim tveganjem – so posebej upoštevane in po potrebi izločene iz analize,« dodaja raziskovalka. »Na podlagi podatkov in predpostavk v študiji so dobljene ocene zadržane, dejanski učinki pa bi lahko bili še večji.«
Posebej koristna bi bila omejitev hitrosti na uvozih in izvozih z avtocest, kjer številni vozniki vozijo z zelo visokimi hitrostmi in prihaja do nevarnih razlik med počasnejšimi in hitrejšimi vozili, kar povečuje tveganje za nesreče.
Na zelo prometnih odsekih pa bi bil učinek omejitve manjši, saj gostota prometa že sama po sebi uravnava hitrost vozil.
Stare raziskave ne odražajo več današnjih razmer
Prejšnje raziskave o omejitvah hitrosti v Nemčiji so bile večinoma zastarele ali so veljale le za posamezne regije. Zadnja obsežnejša študija iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja je pokazala, da bi pri omejitvi 130 km/h število smrtnih žrtev padlo za 20 odstotkov.
Od takrat – torej že pet desetletij – ni bilo zanesljivih nacionalnih podatkov.
Nova analiza iz Bochuma zato predstavlja pomemben mejnik v prometni varnosti. Po besedah raziskovalke so rezultati realni, a morda še zadržani. »Na podlagi podatkov in predpostavk v študiji so dobljene ocene zadržane, dejanski učinki pa bi lahko bili še večji,« pravi Maike Meitz-Peters.
Lokalni poskusi potrdili koristi, a bili opuščeni
Lokalni poskusi, denimo na avtocesti A24 med Berlinom in Hamburgom, so sicer pokazali pozitivne učinke omejitve, vendar so bili pozneje ukinjeni.
Študija iz Bochuma zdaj prvič ponuja celovite podatke za celotno državo, kar znova odpira razpravo o smiselnosti uvedbe splošne omejitve hitrosti na nemških avtocestah.
