V nedavnem intervjuju je Fordov direktor Jim Farley opozoril na resen izziv, s katerim se soočata ameriška in evropska avtomobilska industrija: Kitajska ima danes dovolj proizvodnih zmogljivosti, da bi lahko oskrbela celoten zahodni trg.
V intervjuju za CBS News je Jim Farley izpostavil, da današnja kitajska avtomobilska industrija predstavlja za ameriške proizvajalce veliko večjo grožnjo, kot je bila japonska industrija v osemdesetih letih. »Mislim, da je enako — le da je na steroidih,« je izjavil.
Nadalje je opozoril: »Z obstoječimi tovarnami imajo dovolj zmogljivosti, da bi lahko oskrbovali celoten severnoameriški trg in nas vse spravili iz posla. Japonska tega nikoli ni imela, zato je to povsem drugačna raven tveganja za našo industrijo.«
Gre za močno priznanje — Farley ni več samo opozorilni glas, ampak jasno vidi, da Ford stoji pred eksistencialnim izzivom. Namreč, če kitajska vozila postanejo standard tudi zunaj Kitajske, bi to lahko močno pretreslo tradicionalne avtomobilske znamke.
Konkurenčna prednost Kitajcev: tehnologija in digitalna izkušnja
Farley je poudaril, da kitajski proizvajalci že ponujajo avtomobile, ki bi jih ameriški kupci brez oklevanja izbrali. Kot primer je navedel Xiaomi SU7, ki ga tudi sam vozi in opisuje kot »visokokakovosten avtomobil z izjemno digitalno uporabniško izkušnjo«.
Po njegovih besedah so kitajska vozila tehnološko na izjemno visoki ravni – njihovi sistemi so popolnoma povezani z uporabnikovim digitalnim življenjem. Pametni telefoni se ne povezujejo ločeno, ampak so že integrirani v ekosistem vozila, kar omogoča tekočo, intuitivno interakcijo brez zapletenih nastavitev.
Farley je priznal, da ga je kitajska raven digitalne integracije in oblikovanja »resnično ponižala«, saj je spoznal, kako daleč so nekateri proizvajalci že napredovali.
Strategija Forda: manjši, cenovno dostopnejši električni modeli
Kot odgovor na to konkurenco Farley zagovarja njihov prelomni korak: Ford se bo osredotočil na proizvodnjo manjših in cenovno dostopnejših električnih vozil. Prav tako je razkril, da je na lastni koži izkusil pomanjkljivo polnilno infrastrukturo: med vožnjo z električnim vozilom s sinom po Kaliforniji je ugotovil, da je mreža polnilnic pomanjkljiva. Zato je sam poklical Elona Muska in ga vprašal, ali bi Ford lahko dostopal do omrežja Teslinih superchargerjev.
Zaščita in politični okvir: carine, kapacitete in tveganja
Trenutno imajo ameriške oblasti uvoz vozil iz Kitajske dodatno obdavčen z 100-odstotnimi carinami, kar praktično onemogoča širok uvoz kitajskih električnih vozil. Farley je opozoril, da je to začasna zaščita, a ne zagotovilo za dolgoročno varnost. Ključno opozorilo, ki ga je izpostavil, je torej: če Ford in ameriška industrija ne uspeta hitro reagirati, bi lahko prišlo do scenarija, kjer bodo kitajski proizvajalci prevzeli globalni trg, medtem ko bodo ameriški proizvajalci le nemočno opazovali in nazadnje propadli. »Če zdaj izgubimo, nas čaka prihodnost brez Forda,« je poudaril.
Kaj to pomeni za Slovenijo in Evropo?
Čeprav Farley govori predvsem o ameriškem izzivu, je sporočilo globalno: evropske znamke in tržišča ne morejo biti pasivni opazovalci. Če bodo kitajski proizvajalci uspeli postaviti nova merila – nižjo ceno, visoko tehnologijo in učinkovito globalno proizvodnjo – se bo morala tudi Evropa hitro prilagoditi.
Za Slovenijo in širšo regijo to pomeni, da bo konkurenca v segmentu cenovno dostopnih električnih vozil vse ostrejša. Kupci bodo vedno bolj pozorni na digitalno uporabniško izkušnjo, tehnološko povezanost in kakovost dobavnih verig, kar bo zahtevalo popoln premislek o strategiji tudi pri manjših evropskih proizvajalcih in uvoznikih.
