Električni avtomobili danes za pešce ne predstavljajo več večjega tveganja kot vozila z bencinskim ali dizelskim motorjem. To potrjuje nova znanstvena študija raziskovalcev z Univerze v Leedsu, objavljena v ugledni reviji Nature Communications. Ključna ugotovitev raziskave je jasna: električni avtomobili niso več nevarnejši za pešce kot klasična vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem.
Od »tihih ubijalcev« do reguliranih vozil
Gre za pomembno spremembo v razumevanju prometne varnosti. Pred približno dvanajstimi leti so električne avtomobile pogosto označevali za »tihe ubijalce«. Zaradi skoraj neslišnega delovanja in pomanjkanja ustreznih predpisov so bili za pešce in kolesarje težje zaznavni, kar je vodilo v večje število prometnih nesreč v primerjavi z bencinskimi in dizelskimi vozili.
AVAS kot prelomnica pri varnosti električnih vozil
Po podatkih, uporabljenih v študiji, je število nesreč z električnimi avtomobili začelo izrazito upadati po letu 2014. Takrat je bil uveden akustični sistem za opozarjanje vozil (AVAS), katerega namen je, da električna vozila pri nizkih hitrostih oddajajo umetni zvok. Sistem je postal obvezen šele 1. julija 2019, a se je že prej izkazal kot učinkovit ukrep za izboljšanje zaznavnosti električnih avtomobilov v prometu.
Električni avtomobili ne povzročajo hujših posledic za pešce
Raziskovalci so analizirali tudi težo poškodb in število smrtnih žrtev v nesrečah med električnimi avtomobili in pešci. Ugotovili so, da električna vozila v primerjavi z drugimi vrstami avtomobilov ne povzročajo več hudih poškodb ali smrtnih primerov med pešci. Eden od možnih razlogov je, da so električni avtomobili praviloma že serijsko opremljeni z naprednejšimi varnostnimi sistemi, kot so samodejno zaviranje v sili, zaznavanje pešcev in asistenca za preprečevanje trkov.
Hibridni avtomobili ostajajo nepojasnjena izjema
Vendar pa študija izpostavlja pomembno izjemo. Hibridni avtomobili so še vedno v prometnih nesrečah s pešci udeleženi kar dvakrat pogosteje kot klasični bencinski, dizelski in povsem električni avtomobili. Raziskovalcem za ta pojav ni uspelo najti neposredne tehnične razlage. Hibridna vozila namreč proizvajajo primerljivo raven hrupa, vozna izkušnja pa se bistveno ne razlikuje od drugih vrst pogona.
Možen vpliv vozniškega vedenja
Edina hipoteza, ki jo navajajo avtorji raziskave, je povezana z vedenjem voznikov hibridnih avtomobilov – razlog bi lahko bil v spremembah vozniškega vedenja pri voznikih hibridnih vozil.
Raziskovalci pojasnjujejo, da se vozniki hibridov morda vedejo drugače kot vozniki klasičnih ali povsem električnih avtomobilov – in prav ti vedenjski vzorci bi lahko vplivali na večjo pogostost nesreč s pešci. Hibridi pogosto omogočajo zelo tiho speljevanje v električnem načinu, kar lahko pri nekaterih voznikih ustvari občutek večje lahkotnosti ali manjše ogroženosti v prometu. Poleg tega so številni hibridi zasnovani kot vozila, ki spodbujajo varčno, tekočo vožnjo, kar lahko paradoksalno pomeni manj predvidljive reakcije v urbanem okolju, kjer so pešci najpogosteje izpostavljeni.
Ker tehničnih razlik, ki bi pojasnile večje tveganje, praktično ni, se kot najverjetnejši dejavnik kaže prav človeški element – način vožnje, zaznavanje okolice in interakcija z urbanim prometom. Zato raziskovalci predlagajo nadaljnje analize, ki bi podrobneje raziskale psihološke vzorce voznikov hibridnih vozil in njihove navade za volanom.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?
Študija zaključuje z ugotovitvijo, da bo pomembno spremljati, kako bodo napredni varnostni sistemi (ADAS), kot so samodejno zaviranje v sili, sistemi za zaznavanje pešcev in opozorila za prečni promet, vplivali na varnost hibridnih vozil v prihodnjih letih. Ker so ti sistemi vse bolj izpopolnjeni in serijsko vgrajeni, lahko pričakujemo, da bo razlika med vrstami pogona v prihodnosti še dodatno izginila – pod pogojem, da se izboljšuje tudi vozniško vedenje.
