Ime Capri pri Fordu še vedno nosi posebno težo. Za marsikoga pomeni spomin na kupe iz sedemdesetih let, avtomobil z dolgim pokrovom motorja, športno silhueto in nekoliko uporniškim značajem. Novi Ford Capri pa nima veliko skupnega s svojim prednikom – vsaj ne tehnično. Namesto bencinskega kupeja je danes Capri električni SUV-kupe, zasnovan na Volkswagnovi platformi MEB, ki jo poznamo tudi iz modelov VW ID.4, ID.5 in Škode Enyaq.
Vprašanje je torej predvsem eno: ali lahko novi Capri kljub povsem drugačni zasnovi še vedno nosi tako legendarno ime?
Odgovor ni povsem enoznačen. A po nekaj dneh za volanom lahko rečem, da mu uspe nekaj pomembnega – med množico električnih SUV-jev ne deluje generično.
Oblika, ki želi biti opažena
Ford je pri Capriju očitno igral na čustva. Silhueta z rahlo spuščeno streho, izrazit zadek in svetlobni podpis z retro pridihom poskušajo ustvariti povezavo s preteklostjo, ne da bi avtomobil deloval nostalgično. In prav tu je Capri najmočnejši – ne kopira starega modela, ampak ga interpretira na sodoben način.
V živo deluje precej bolj samozavestno kot na fotografijah. Posebej v močnejših barvah in z večjimi platišči ima prisotnost, ki jo pri električnih križancih pogosto pogrešam. Ni pretirano agresiven, a zna pritegniti pogled.
Da Capri zna pritegniti pozornost, sem ugotovila tudi povsem spontano. Med testom sem ob neki priložnosti čakala v avtomobilu na parkirišču, ko sem opazila, da ga iz bližnjega lokala zvedavo opazuje nekaj ljudi. Čez čas je eden izmed moških stopil do avtomobila in me vprašal, kako se Capri izkaže v praksi. Povedal je, da mu je že od daleč padel v oči predvsem njegov privlačen prednji del in da mu je avtomobil zelo všeč. Izkazalo se je, da je velik ljubitelj Forda – in čeprav nad električnimi avtomobili sicer ni posebej navdušen, sta zanj Capri in Explorer očitno izjemi.
Ta prigoda lepo pokaže, da Fordu pri Capriju ni uspelo ustvariti le še enega električnega SUV-ja. Avtomobil ima dovolj izrazit značaj, da nagovori tudi tiste, ki do elektrike še vedno pristopajo z nekaj zadržki.
Kabina: prijetno sodobna, a ne brez kompromisov
Notranjost je zelo podobna modelu Explorer EV, kar ni nujno slabo. Armaturna plošča deluje čisto in sodobno, največ pozornosti pa pritegne velik pokončni zaslon SYNC Move, ki ga je mogoče premikati po naklonu. Gre za eno tistih rešitev, ki niso le marketinški trik. V praksi zaslon res pomaga pri zmanjševanju bleščanja, za njim pa se skriva še uporaben predal.
V različici Premium Capri deluje precej prestižno. Umetno usnje Sensico, ambientalna osvetlitev in predvsem izvrstno Bang & Olufsen ozvočenje ustvarijo občutek avtomobila višjega razreda. Kot nekdo, ki v avtomobilu preživi ogromno časa, cenim predvsem dobro zvočno izolacijo in kakovosten audio sistem, kjer Capri ne razočara.
Sedeži so udobni tudi na daljših vožnjah, vozni položaj pa prijetno visok, brez občutka »sedenja na stolu«, ki ga imajo nekateri SUV-ji.
A niso vse rešitve idealne. Ford je nekoliko pretiraval z digitalizacijo. Upravljanje klimatske naprave prek drsnih površin zahteva preveč pogledov stran od ceste, podobno velja za stikala električnih stekel. To so malenkosti, ki jih opaziš vsak dan, ne glede na to, kako napreden je avtomobil sicer.
Prostornost je eden njegovih največjih adutov
Capri preseneti predvsem z uporabnostjo. Prtljažnik s 572 litri je velik, pravilnih oblik in zelo praktičen. Električno pomična vrata, dvojno dno in pametno shranjevanje kablov olajšajo vsakodnevno uporabo. Tudi na zadnji klopi ni občutka utesnjenosti. Streha sicer pada, a ne toliko, da bi višji potniki trpeli zaradi prostora za glavo. Capri tako ni avtomobil, ki bi zaradi oblike kaznoval družinsko uporabnost. rav tu se mi zdi najbolj zanimiv: kljub športnejšemu videzu ostaja predvsem zelo racionalen družinski električni avtomobil.
Vozna izkušnja: bolj fordovska, kot bi pričakovala
Fordovi avtomobili so bili tradicionalno znani po dobri vozni dinamiki in Capri tega občutka ne izgubi povsem, čeprav tehta več kot dve toni.
Različica z zadnjim pogonom in 286 KM deluje lahkotneje, kot bi pričakovala glede na maso. Pospeški so odločni, navor hipen, avtomobil pa pri normalni vožnji zelo uglajen. Zadnji pogon mu doda nekaj igrivosti, a elektronika zdrse učinkovito nadzoruje, zato Capri nikoli ne deluje nervozno.
Podvozje je čvrsto, vendar ne neudobno. Capri lepo filtrira neravnine in na avtocesti deluje zelo stabilno. Pri višjih hitrostih ostaja tih, kar je pri električnem avtomobilu pomembneje, kot se morda zdi – odsotnost motornega zvoka hitro razkrije vse druge šume.
Manj navdušenja pa vzbudijo zavore. Občutek na pedalu ni posebej prepričljiv, predvsem pri močnejših zaviranjih se pozna masa vozila. Nekateri bodo težko razumeli tudi odločitev za bobnaste zavore zadaj, posebej v avtomobilu tega cenovnega razreda.
Poraba in doseg: eden učinkovitejših električnih SUV-jev
Capri je na področju učinkovitosti prijetno presenečenje. Različica z zadnjim pogonom se v ugodnih razmerah brez težav približa porabi okoli 14–15 kWh/100 km, kar je za tako velik in težak avtomobil zelo dober rezultat.
V realnem vsakdanu je bolj realno pričakovati med 17 in 20 kWh/100 km, odvisno od temperature, hitrosti in vremena. Na avtocesti pri 130 km/h poraba pričakovano zraste.
A tudi tako Capri ostaja med bolj učinkovitimi električnimi SUV-ji. Realen doseg okoli 450 do 500 kilometrov je povsem dosegljiv, kar pomeni, da daljša potovanja niso stresna.
Hitro DC-polnjenje do 135 kW omogoča razmeroma kratke postanke, zato Capri ni avtomobil, pri katerem bi morala ves čas razmišljati o naslednji polnilnici.
Ford Capri ni športnik – in to je povsem v redu
Če kdo pričakuje duhovnega naslednika starega Caprija v smislu lahkega športnega kupeja, bo verjetno razočaran. Novi Capri je predvsem sodoben električni družinski križanec z nekaj več sloga in karakterja, česar se pri Fordu zavedajo.
Capri namreč danes ne nagovarja nostalgikov, ampak ljudi, ki želijo električni avtomobil z uporabnostjo SUV-ja, dobrim dosegom in nekoliko bolj samosvojo podobo. Pri tem mu uspe najti ravnotežje med racionalnostjo in emocijami precej bolje kot marsikateremu konkurentu.
Ni popoln. Ergonomija bi lahko bila bolj intuitivna, zavore bolj prepričljive, določeni materiali pa bolj premium. A kot celota Capri deluje zrelo, udobno in dovolj posebno, da si ga zapomniš.
In v času, ko številni električni avtomobili delujejo skoraj brez osebnosti, je to pravzaprav velik kompliment.
